Ajda je rastlina, ki spada v družino dresnovk. Ajdo uvrščamo med žita, čeprav ne spada med trave, kot večina žitaric, ampak spada ajda med dresnovke. V 12. stoletju so jo v evropo iz poganskih krajev in kitajske prinesli križarji.

Ajda je žužkocvetka, saj so za njeno opraševanje še posebno pomembe čebele. 

 

 

 

PRIPRAVA TAL IN SETEV 

 

OBDELAVA TAL

 

 Ajda je zelo preprosta za pridelovanje, saj uspeva tako v slabi zemlji, kot v sušnem in hladnem podnebju. Pred setvijo je potrebno zemljo ustrezno obdelati. Tla najprej preorjemo s plugom, nato pa jo obdelamo s krožno oz vrtavkasto brano. Pred setvijo, še njivo dodatno obdelamo s predsetvenikom, da so tla čimbolj razdobljena in pripravljena za setev bio ajde. 

 

SETEV 

 

Ajda ni občutljiva na prejšnje posevke. Ajdo lahko sejemo kot glavni oz strniščni posevek.Kot glavni posevek jo sejemo sredi maja na globino 1 do 3 cm, ob suši 3 do 4 cm. Optimalna količina posejanega semena je med 60 in 100 kg na hektar. Sejemo jo z žitno sejalnico, pri medvrstni razdalji 12,5 cm. Ajda je zelo primerna za ekološko kmetijstvo, saj ne potrebuje uporabe mineralnih hranil in škropiv, saj lahko v primerjavi z drugimi poljščinami počrpa več hranilnih snovi iz zemlje.Kot strniščni posevek, sejemo ajdo takoj po spravilu glavnega posevka, nekje 10 do najpozneje 26 julija. Na Gorenjskem in v Prekmurju jo lahko sejemo tudi prej. Slaba stran strniščnega posevka je suša v avgustu, saj ima ajda v času cvetenja kar veliko potrebo po zračni in talni vlagi. 

 

GNOJENJE 

 

Ajda je skromna glede uporabe mineralnih hranil, zato niso primerna tla, katera so prekomerno gnojena z dušikom in na kateri so prekomerno uporabljeni pesticidi. Če so tla dobro založena s hranili, gnojenje sploh ni potrebno. Za večji pridelek semen pa sta potrebna predvsem fosfor in kalij. 

 

ŽETEV 

 

Kot glavni posevek žanjemo ajdo julija oz avgusta, strniščno ajdo pa žanjemo sredi oktobra. Ajda dozoreva zelo neenakomerno, zato začnemo z žetvijo, ko je nekje 80 do 90% semen porjavelih oz sivih (odvisno od sorte).Ajdo najpogosteje žanjemo z žitnimi kombajni. 

 

SUŠENJE IN SKLADIŠČENJE 

 

Ajdo je potrebno po spravilu čim prej posušiti na 12% vlažnosti. Če je predolgo vlažna lahko spleni in se pregreje. Takšno seme izgubi kalivost, ima zatohel vonj in slab okus. 

 

AJDA PROTI BOLEZNIM 

 

Najbolj uporabna so predvsem ajdova semena, iz katerih z luščenjem pridobimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko.  

 

 

Ajda ne spada med žita in ne vsebuje glutena, zato je primerna za ljudi, ki trpijo za celiakijo.

Prehrana, obogatena z ajdo ima naslednje učinke:

 

- zmanjšanje tveganja visokega holesterola in visokega krvnega pritiska

 

- dviguje imunski sistem


- vpliva na hitrejši krvni obtok

 

- znižuje krvni pritisk

 

- deluje kot antioksidant- uravnava krvni obtok

 

- pripomore k zašćiti pred boleznimi srca

 

- primerna za sladkorne bolnike

 

- varuje telo pred škodljivimi vplivi, preprečuje gangrene in ozebline

 

- izboljšuje delovanje jeter

 

- uničuje rakave celice (zmanjšuje radikale, ki se razvijejo v rakave celice na prsih)


  VPLIV AJDE NA ČEBELE


Ajda cveti v obdobju, ko v naravi ni obilo cvetnega prahu. Na ajdi si lahko čebele naberjo del zimske zaloge in povečajo uspešno prezimitev celotne čebelje družine.