info@mlinarcek.si | 00386 (0)68 618 703

Nastavite padajočo smer

Izdelkov: 2

Ajda je rastlina, ki spada v družino dresnovk. Ajdo uvrščamo med žita, čeprav ne spada med trave, kot večina žitaric, ampak spada ajda med dresnovke. V 12. stoletju so jo v evropo iz poganskih krajev in kitajske prinesli križarji.

Ajda je žužkocvetka, saj so za njeno opraševanje še posebno pomembe čebele. 

 

 

 

PRIPRAVA TAL IN SETEV 

 

OBDELAVA TAL

 

 Ajda je zelo preprosta za pridelovanje, saj uspeva tako v slabi zemlji, kot v sušnem in hladnem podnebju. Pred setvijo je potrebno zemljo ustrezno obdelati. Tla najprej preorjemo s plugom, nato pa jo obdelamo s krožno oz vrtavkasto brano. Pred setvijo, še njivo dodatno obdelamo s predsetvenikom, da so tla čimbolj razdobljena in pripravljena za setev bio ajde. 

 

SETEV 

 

Ajda ni občutljiva na prejšnje posevke. Ajdo lahko sejemo kot glavni oz strniščni posevek.Kot glavni posevek jo sejemo sredi maja na globino 1 do 3 cm, ob suši 3 do 4 cm. Optimalna količina posejanega semena je med 60 in 100 kg na hektar. Sejemo jo z žitno sejalnico, pri medvrstni razdalji 12,5 cm. Ajda je zelo primerna za ekološko kmetijstvo, saj ne potrebuje uporabe mineralnih hranil in škropiv, saj lahko v primerjavi z drugimi poljščinami počrpa več hranilnih snovi iz zemlje.Kot strniščni posevek, sejemo ajdo takoj po spravilu glavnega posevka, nekje 10 do najpozneje 26 julija. Na Gorenjskem in v Prekmurju jo lahko sejemo tudi prej. Slaba stran strniščnega posevka je suša v avgustu, saj ima ajda v času cvetenja kar veliko potrebo po zračni in talni vlagi. 

 

GNOJENJE 

 

Ajda je skromna glede uporabe mineralnih hranil, zato niso primerna tla, katera so prekomerno gnojena z dušikom in na kateri so prekomerno uporabljeni pesticidi. Če so tla dobro založena s hranili, gnojenje sploh ni potrebno. Za večji pridelek semen pa sta potrebna predvsem fosfor in kalij. 

 

ŽETEV 

 

Kot glavni posevek žanjemo ajdo julija oz avgusta, strniščno ajdo pa žanjemo sredi oktobra. Ajda dozoreva zelo neenakomerno, zato začnemo z žetvijo, ko je nekje 80 do 90% semen porjavelih oz sivih (odvisno od sorte).Ajdo najpogosteje žanjemo z žitnimi kombajni. 

 

SUŠENJE IN SKLADIŠČENJE 

 

Ajdo je potrebno po spravilu čim prej posušiti na 12% vlažnosti. Če je predolgo vlažna lahko spleni in se pregreje. Takšno seme izgubi kalivost, ima zatohel vonj in slab okus. 

 

AJDA PROTI BOLEZNIM 

 

Najbolj uporabna so predvsem ajdova semena, iz katerih z luščenjem pridobimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko.  

 

 

Ajda ne spada med žita in ne vsebuje glutena, zato je primerna za ljudi, ki trpijo za celiakijo.

Prehrana, obogatena z ajdo ima naslednje učinke:

 

- zmanjšanje tveganja visokega holesterola in visokega krvnega pritiska

 

- dviguje imunski sistem


- vpliva na hitrejši krvni obtok

 

- znižuje krvni pritisk

 

- deluje kot antioksidant- uravnava krvni obtok

 

- pripomore k zašćiti pred boleznimi srca

 

- primerna za sladkorne bolnike

 

- varuje telo pred škodljivimi vplivi, preprečuje gangrene in ozebline

 

- izboljšuje delovanje jeter

 

- uničuje rakave celice (zmanjšuje radikale, ki se razvijejo v rakave celice na prsih)


  VPLIV AJDE NA ČEBELE


Ajda cveti v obdobju, ko v naravi ni obilo cvetnega prahu. Na ajdi si lahko čebele naberjo del zimske zaloge in povečajo uspešno prezimitev celotne čebelje družine. 

 

 

Read More

Značke:

Posted in NARAVA ZDRAVJA By Mlinarcek

 

Pira je prastara zvrst pšenice, ki jo uvrščamo med prvotna žita in se je uporabljala že pred več kot 10 tisoč leti. Pri nas se je pojavila okoli leta 1900, vendar so jo začeli po drugi svetovni vojni zaradi nizke donosnosti opuščati in so jo zamenjali z bolj donosnimi vrstami pšenice. Zaradi manjše odpornosti teh vrst pšenice na škodljivce in bolezen napram piri, pa so se pridelovalci vedno bolj zatekali k uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kar pa je imelo vpliv na zdravje uporabnika. Ljudje so se začeli zavedati, da je vedno manj hrane, ki je predelana na okolju prijazen način, zato so ekološki kmetovalci začeli obujati pridelavo pire.

 

 

Za razliko od pšenice ima pira dvojno pleve, zato je tudi bolj zdrava, saj obvaruje zrno pred škodljivci, pesticidi in onesnaženjem vse do mletja. Površinsko pleve se odstrani z mlatenjem, notranje pleve pa se odstrani s posebnimi stroji - luščilci žita. Odtranjena plevela pire pa niso za na odpad, ampak se lahko uporabijo za vzglavnike - pirini vzglavniki. Ko je pira oluščena je uporabna kot vsa ostala žita. Lahko jo zmeljemo v moko, predelamo v kosmiče, zbrusimo v kašo.

Najpomembnejša lastnost pire je njena vsebnost kvalitetnih beljakovin z višjo vsebnostjo proteina, zato je bolj zdrava od pšenice. Pira pa vsebuje tudi veliko ključnih aminokislin in ogljikovih hidratov, ki pomagajo stimulirat naš imunski sistem.

Najpogosteje se melje polnozrnata pirina moka, kar pomeni da se otrobi ne odstranijo. Iz prehranskega vidika je najboljša sveža moka (živa moka), saj vsebuje vse vitamine in rudnine. V pekarstvu se ponavadi raje zatekajo k odloženi moki (teden dni stara), saj v tem času moka oksidira in okrepi delovanje glutena. 

 

UČINKOVITOST PIRE

 

- Ovojnica pirinega zrnja vsebuje do 90 odstotkov kremenčeve kisline, ki je pomembna za

  zdravje nohtov in las.

- Pira je v samem vrhu po vsebnosti beljakovin, saj jih vsebuje od 14 do 20 odstotkov.

- Pira vsebuje gluten in ni primrna v prehrani bolnikov s celiakijo.

- Bogata z dietnimi vlakninami in vsebuje pomembne ogljikove hidrate-mukopolisaharide.

- Pira vsebuje veliko vitaminov skupine B, vitamine  A, D in E ter veliko rudnin, kot so

  fosfor, železo, baker, mangan, cink, kobalt in magnezij.

 

 PIRA VSEBUJE NASLEDNJE SNOVI

 

- ogljikovi hidrati

- maščobe omega-3

- magnezij

- fosfor

- vitamini A, B, D, E

- mangan

- železi

- številne vlaknine

 

VSESTRANSKA UPORABNOST PIRE

 

Piro lahko uporabimo na različne načine: Kot cela zrna, kalčke, obrušena zrna, pirini kosmiči, pirina moka in pirin zdrob. Moka je zelo uporabna za raznovrstna peciva, kruh, za pripravo juh in enolončnic. Prav tako se lahko uporabijo zdrob in kosmiči za zgoščevanje juh in omak. Pražena pira se lahko uporabi kot dober nadomestek za kavo.

 
   
Read More

Značke:

Posted in NARAVA ZDRAVJA By Mlinarcek
Nastavite padajočo smer

Izdelkov: 2